Že več tisoč let pred nami so ljudje uporabljali milo kot sredstvo z čiščenje. Najprej so se razvila mila iz pepela in maščob, kasneje pa so pričeli uporabljati oljčna olja in soli ter razne dišave. To izdelavo so razvili stari Egipčani in Rimljani. V srednjem veku pa so Arabci razvili izdelavo mil na način, ki je podoben še današnji izdelavi.

Z razvojem industrije so se mila hitro razvijala, saj se je povečala potreba po higienskih standardih. To je tudi pripomoglo k zmanjšanju širjenja nalezljivih bolezni in povečevalo k boljšemu zdravstvenemu stanju in ugodnemu počutju. Sama sestava mila vsebuje površinsko aktivne snovi, ki na površini odstranjujejo umazanijo in maščobo. Danes se ta uporablja največ za osebno higieno za higieno kože. Na trgu je mogoče dobiti različna mila v tekočem in trdnem stanju, naravno in ročno izdelano milo, posebno antibakterijsko milo ter takšno za zahtevano in občutljivo kožo. Industrijsko izdelana mila vsebujejo predvsem kemične sestavine, so občutno cenejša na trgu, na voljo v različnih vrstah. Sama embalaža je precej vabljiva za kupce, vsebujejo parfume in druge dišave, ki so zelo pogosto alergeni, zato moramo biti previdni, ko izbiramo milo za svojo kožo. Čeprav sedaj tudi velike in znana blagovne znamke izdelujejo mila, ki so brez agresivnih umetnih snovi, ki dražijo in izsušujejo kožo, še vedno vsebujejo procent kemičnih sestavin. Naravno milo pa si danes lahko izdelamo tudi doma. Potrebujemo naravna rastlinska olja in lug, ki je po navadi natrijev hidroksid, rastlinska olja pa so oljčna olja, kokosovo olje, karitejevo maslo in še druga. Nastanejo s postopkom saponifikacije ali umiljenja. V ta mila lahko dodamo še eterična olja za dišavo ali pa nekatere druge snovi, ki rešujejo določene probleme s kožo.

Največkrat je to ognjič, čajevec ali aloe vera in kamilica. Ta trda mila morajo zoreti. So bolj obstojna in lahko uporabljamo okolju prijazno embalažo. Lahko pa naredimo tudi naravno tekoče milo, ki je pripravljeno za takojšnjo uporabo.