Kot otrok, me je mama neprestano opominjala, da bom dobila vnetje mehurja, če bom sedela na mrzlem. Tega si pa res nisem želela, ampak kljub temu, sem zelo rada sedela na tleh, ne glede na to ali je bil beton, les ali trava, saj sem si želela samo biti čim bolj komot. Tako se mi je zgodilo, da sem čez čas hodila neprestano na wc, kljub temu, da spet nisem spila toliko tekočine.

Seveda sem ob takšni opazki poslušala, da imam vnetje mehurja in da res ne bi smela sedeti na mrzlih tleh. A očitno moje vnetje k sreči ni bilo tako hudo, saj nisem imela vseh simptomov, ki so za vnetje mehurja značilni. Saj sem imela le nekaj bolečine v spodnjem delu trebuha, oziroma tam kjer je mehur, in pa na toaleto, sem res hodila nonstop. Pravijo pa, da ti je od tega lahko tudi slabo in dobiš vročino, in da je lahko urin tudi krvav. V tistem času, sem si mehur hitro pozdravila tako, da sem začela čim več piti, bodisi čaja, soka in tudi navadne vode. Zato pa ker sem hitro reagirala, sem se tudi hitro pozdravila.

Seveda me vnetje mehurja ni odvrglo od tega, da ne bi več komot sedela na hladnih tleh, pa naj bo to beton, les ali trava… le poskrbela sem za to, da sem si vedno nekaj dala pod rit.

V velikih primerih je bil to kakšen zvezek ali mapa, ki sem jo po navadi vedno imela v svojem nahrbtniku, včasih pa je bila tudi samo le jopica. Seveda so mi še vedno vsi govorili, da bom dobila volka v rit, ali pa da si bom prehladila mehur. To so bili predvsem starejši, za katere verjamem, da so res želeli le dobro, vendar sem se sama malce požvižgala na te besede, saj me vnetje mehurja še ni ustavilo, da bi nehala sedeti na tleh.