Novi prostorski akti MOL

Novi dopolnjeni osnutek Prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana je prelomni dokument v zgodovini prostorskega načrtovanja Ljubljane, saj odpira nov razvojni ciklus, ki mu je dal odločilni impulz sedanji področni podžupan prof. Janez Koželj ob popolni podpori župana Zorana Jankovića, vodil pa ga je Oddelek za urejanje prostora z načelnikom mag. Miranom Gajškom in vodjem priprave dokumenta Tomažem Souvanom ter številnimi strokovnjaki prostorskih ved na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije in Ljubljanskem urbanističnem zavodu s pomočjo strokovnih sodelavcev različnih drugih ustanov. Dokument je tako obsežen in do parcele natančen, da ga v glasilu ni mogoče predstaviti v celoti, zato se je strokovni uredniški odbor odločil, da v prvi vrsti poda napotke za branje načrta in glavne poudarke dokumenta, ki je od danes pa do 30. maja razgrnjen v Jakopičevi galeriji, na Oddelku za urejanje prostora in na sedežih vseh četrtnih skupnosti.

Iz predstavitve v glasilu se lahko zainteresirana javnost prepriča, da se programske napovedi sedanjega vodstva mesta brezpogojno uresničujejo: nove arhitekture, ki bodo Ljubljano zaznamovale s pečatom 21. stoletja in med drugim povpraševalcem zagotovile dovolj stanovanj po nižjih cenah kot doslej in delovnih mest v najmodernejši proizvodnji z visoko dodano vrednostjo, ne bodo v ničemer poškodovale značilne oblike in identitete zgodovinskega mesta, prijetnega za bivanje. Poglavitno strateško načelo gradnje je namreč širjenje mesta navznoter, za najpomembnejše javne arhitekture pa je predviden pogoj javni arhitekturni natečaj. Korenite spremembe načrt predvideva na področju prometa, kjer bo mesto postopoma vpeljalo mestni tirni promet, vztrajalo pri poglobitvi železnice, z novimi podzemnimi garažami umaknilo mirujoči promet z ulic in spodbujalo okoljsko ozaveščene prometne navade meščank in meščanov. Dohitevanje zaostankov z živahno gradbeno dejavnostjo pa Ljubljani ne bo odvzelo zelenja. Še vedno ostaja 48 odstotkov površin namenjenih parkom, gozdovom in zelenim rekreacijskim površinam, le da bistveno bolj urejenim. In kar je poglavitno: vsi posegi v prostor so preverjeni s celovito presojo vplivov na okolje. To je okolje, v katerem med redkimi prestolnicami pijemo vodo iz pipe, kjer bo Ljubljanica vsak čas zaživela kot plovna reka z družabnimi in rekreacijskimi površinami in kjer bo duha mesta še naprej oplajala živahna kulturna in znanstvena dejavnost, naseljena v številne nove prostore po celotnem mestu.

Načrtovalci razvoja mesta do leta 2027 so naredili vse, da ostaja dokument odprt za nove pobude ne le do 30. maja, ampak kot trajno izhodišče za ustvarjalen odnos do mesta, v katerem bo vselej sprejeta vsaka dobra ideja. Povabljeni k prebiranju in sodelovanju!

 

Nada Šumi,

odgovorna urednica glasila Ljubljana

Informacije o Ljubljani
Turistične informacije